Omemba: Štefan Vevar

»ohraniti preciznost in privlačnost avtoričinega pisanja in ga kljub zahtevnim pasusom, ki segajo na področja filozofije in klasične filologije, preliti v tekočo in plastično slovenščino«

»v tekočo in plastično slovenščino«

»skrbno, natančno, s številnimi navedki, citati in opombami pojasnjuje in podaja kulturne kontekste, hkrati pa s svojo upovedovalno virtuoznostjo prenaša bralcem v največji meri tako okuse, barve kot užitek jezika, vključujoč pri tem tudi domišljeno novotvorbo besed, kjer je to potrebno«

»pogumno spoprijel z literarnim 'mamutom'«

»koherenten, suveren in sočen prevod z močno avtentično prezenco«

»ohranil naraven epski zamah in ne da bi oslabil razumljivost sporočila, jasno izpeljal tudi zelo kompleksne povedi«

»knjigo, ki pogoltne človeka«

»Kot romanopisec in pesnik je našel svoj nezgrešljivi glas, melanholičen, urgenten, iskren, poln čudovitih odmevov iz dolge literarne tradicije.«

»Na plano pridejo specifične in univerzalne reči, ki se nas globoko dotikajo, a ostajajo neizrečene, ali pa so izrečene zelo redko.«

»Handke v svojih delih pogosto uporablja časovne preskoke, kar je po mnenju Čopa 'prijeten prijem, ki šokira bralce'.«

»Jo navdušuje Handkejev instinkt za ženska vprašanja.«

»Če pogledamo bibliografijo prevodov Handkejevih del v slovenščino, lahko vidimo, da so v nekaterih obdobjih osrednje založbe izdale po en prevod na leto.«

»Prevod romana, ki je izšel lani pri Cankarjevi založbi, odlikuje živahen ustvarjalni zamah, ki v tem jezikovnozvrstno izjemno razplastenem in inventivno strukturiranem besedilu razpre barvito pahljačo jezikovnih odtenkov in oblik.«

»Obenem se prevajalka 'z veliko eleganco izogne skušnjavam po odmiku od vodil literarnega prevajanja.'«

»Nadalje se v njenih živih, sočnih prevajalskih rešitvah tudi mešanje navadno nezdružljivih jezikovnih plasti – zbornega jezika in primesi pogovornega, pocestnega sociolekta skupaj z vulgarizmi –, ne da bi se prevajalka po nepotrebnem odrekla jezikovnim standardom, kaže kot izjemna vrlina.«

»Tomo Virk se je kot prevajalec moral v slogovnem pogledu spoprijeti z značilno grozdasto strukturo nemških stavkov in jih preodeti v slovensko zgradbo, tako da ta v slogovnem pogledu ne bi spominjala na svoj nemški izvor. To mu je tudi v celoti uspelo, saj deluje njegov Janke v slovenščini avtentično in odlično komunicira. Prevajalec je pokazal, da ima elemente razgradnje nemške strukture in njene preobrazbe v slovensko v malem prstu.«

»In vendar Virka zgolj izurjenost v slogu ne bi pripeljala do vrhunskega prevodnega izida, če ne bi bil hkrati tudi odličen poznavalec filozofske problematike obravnavanega obdobja, če ne bi premogel razkošnega miselnega obzorja, ki si ga je ustvaril kot bralec, profesor, avtor in prevajalec.«

»Opaziti je, da je marsikje izbral že ustaljene filozofske rešitve, drugje si je pomagal z rahlo antikvarno patino, včasih je inventivno ubral nove poti na komunikativen način in kdaj pa kdaj posegel po imitativnih odslikavah.«

»Obe veliki zgodbi segata druga drugi v roko in si želita srečno naslednje stoletje.«